KO ZDRUŽIŠ ITALIJO IN FRANCIJO

Končno sva našla proste dneve za pobeg nekam stran od vsakdana. Po končani službi sva nabasala najino ropotijo v kombi in se odpeljala, nekam, še sama nisva vedela točno kam. Midva se velikokrat odločiva, da greva in si ne splanirava poti. Šele, ko v Kranju na bencinski spijeva kavo in štartava se začne pogovor kam sploh greva. Taka potovanja nama uspevajo saj nobeden od naju ne išče težav kjer jih ni oz. na kratko nobeden od naju ne komplicira in zato je tak road trip lahko izvesti. Niti campa ne rezervirava prej, kot med potjo. Velikokrat se ustaviva tudi kar na camper stopu in prenočiva, saj imava v kombiju kar veliko udobje.

Tokrat sva se odločila, da greva proti Italiji. Navigacijo sva usmerila proti Genovi, poskusit Ligursko morje. Koles s seboj nisva peljala, ker sva si zamislila obisk in raziskovanje mest. Med vožnjo ponavadi pri nama tečejo pogovori o vsem mogočem, saj sva sama in lahko predebatirava teme, ki jih doma ne moreva. Nazadnje pristaneva na muziki. Na aplikaciji si vedno, ko greva na pot, ustvariva nov album in vsak izbere nekaj svojih komadov. Seveda na poti narediva tudi kakšen time out za kavo in lačen želodček. Ko se počasi bližava polovici poti začnem z iskanjem prostora za nočitev. Tokrat sva se odločila, da bova šla v kamp preizkusit novo opremo, ki sva jo pred kratkim kupila. Rezervirala sem nočitve v kampu La Vesima blizu Genove. Kljub temu, da je ob železniški progi je lušten in prijazen kamp. Od najine parcele, do plaže nama je peš vzelo slabih 10 minut. Plaža je bila res lepa, črni kamenčki, kristalno čisto morje. Res ne rabiš več, kot samo še ombellon in uživanje. Na plaži je tudi restavracija, kjer sva si privoščila večerjo. Bila je naravnost fantastična. Za predjed sva zmazala hobotnico s krompirjem, kasneje pa sva si naročila še ocvrte morske dobrote. Vse je bilo okusno in tudi cene so bile čisto normalne. Zvečer sva še malo poklepetala ob sveči, Aperolspritzu in slastnih olivnih Tarallih. Taralli so okrogli italijanski slani prigrizki z več okusi, ki jih vedno dobiš tudi v italijanskih barih, ko naročiš njihove mešanice s penino. Tako, tudi pri nama ne smejo manjkati.

Naslednje jutro sva se po zajtrku odpravila na izlet v Francijo. Navigacija je kazala proti Nici. Vožnja po Italiji proti Franciji je res lepa. Od kampa do Nice je vožnje dobri 2 uri. Ko prevoziš francosko mejo se lahko pripraviš na blokiranje plačilne kartice, saj so na par kilometrov cestninske postaje. Do Nice se jih kar nabere in potem še nazaj. Na vsaki postaji se znebiš približno 1,50 do 3 evre. Ko prestopiš mejo se odpre čisto drug svet, po mojem mnenju nič kaj podoben Italiji. Nica leži na jugu Francije tik ob sredozemski obali. Jug je znan tudi po Azurni obali, ki je ena najbolj prestižnih in priljubljenih turističnih destinacij. Ko se pripelješ, mesto navduši s palmami in čudovito arhitekturo. Midva sva se sprehodila po mestu in slavni Promenade des Anglais tik ob Azurni obali. Bila je res pasja vročina zato sva si v lokalu na plaži privoščila kavo in pijačo. No... kakšne hude gostoljubnosti nisva doživela, kava je bila povprečna, cena pa primerna lokalu na plaži. Tudi plaža ni bila tako polna turistov, kot sva pričakovala. Sama promenada pa je bila zelo lepa. V Nici se nisva dolgo zadržala, ker sva imela namen obiskati še Cannes. Moram reči, da me je to mesto bolj navdušilo. Pogled nama je vzela arhitektura starega mestnega jedra, ki je res čudovita. Mesto ob obali je še bolj mondeno in res se ga splača obiskati. Midva sva se sprehodila do slavne rdeče preproge na trgu Square Merimee, kjer vsako leto poteka filmski festival, ki velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj znanih na svetu. Pot sva nadaljevala do parka, kjer lahko vidiš odtise rok slavnih filmskih igralcev, kot so Silvester Stalone, Maryl Streep, Meg Ryan in drugi. Tudi park je zelo lep, poln palm in drugega zelenja. Ob promenadi La Croisette se bohotijo novozgrajeni hoteli. V marini ne manjka prestižnih jaht, v mestu pa dragih modnih trgovin. Res prava paša za oči. Naredila sva nekaj fotografij potem pa sva jo ubrala nazaj proti kampu. Tako je šel drugi dan h koncu. Iskreno rečeno sva bila kar malo utrujena od vročine. Zvečer sva imela namen obiskati še mesto Arenzano, ki je od kampa z avtom oddaljen 3 minute. No do mesta nisva prišla. Pripravila sva večerjo in obsedela. Mesto pa je počakalo na naslednji dan.

In res, tretji dan sva si vzela bolj na izi. V miru sva pozajtrkovala in se odpravila raziskati mesto Arenzano. Mesto leži kakih 20 km od Genove in slaba dva kilometra od kampa La Vesima. Do mesta sva se odpravila kar s kombijem. Najprej sva si privoščila kavo v kavarni tik ob promenadi kasneje pa sva si ogledala še mesto.

Mesto ponuja čudovit pogled na ligursko morje in na drugi strani pogled na gore.  Poleti živi od turizma. Stari del mesta je poln simpatičnih uličic z manjšimi butiki in razstavljalnicami. Ne moreš, da nebi postal lečen, saj iz malih pekaren diši po ligurski foccaci. Tako kot v številnih drugih mestih ima tudi to mestece ulico s pisanimi dežniki. Ko sva se sprehajala po mestu so mi pogled pritegnila drevesa s širokimi krošnjami, spodaj pa je postavljenih nekaj klopc. Parki so namenjeni skrivanju pred poletnim žgočim soncem. Lahko si ogledaš tudi katedralo Deteta Jezusa, zgodovinske vile ali pa misli daš na pašo v enem izmed lepih Arenzanskih parkov. Mesto ponuja tudi lepe kolesarske in pohodniške poti.

Midva sva si po dolgem sprehodu po mestu senco kar privoščila v enem izmed simpatičnih barov v starem delu mesta. Ni nama bilo žal raziskati tako majhnega, a zelo prikupnega mesta. Zagotovo se bova še vrnila amapk tokrat s kolesom in pohodnimi palicami.